Celoten katalog

V 16. stoletju Machiavelli, firenški diplomat, odstranjen z oblasti, napiše to kratko razpravo, da bi razložil, kako vladar pride na oblast in predvsem, kako jo obdrži. Opira se na primere iz antike in iz Italije svojega časa ter brez ovinkov svetuje: ali je bolje, da se te bojijo ali da te ljubijo, ali je treba držati besedo ali znati lagati? V njej razumemo, kako mislijo tisti, ki vladajo, vodijo ali se pogajajo: njegovi nauki o oblasti so veljali nekoč in veljajo še danes. Knjiga je tako pronicljiva, da je po njej nastala beseda »makiavelističen«. S prevodom vedno pred očmi lahko to veliko klasiko berete v jeziku, ki se ga učite.

Frederick Douglass se rodi kot suženj na plantaži v Marylandu in ga takoj po rojstvu ločijo od matere. Kot otrok se na skrivaj nauči brati, čeprav je to prepovedano, in spozna, da je znanje pot do svobode. Pripoveduje o udarcih, lakoti, uporu in begu na Sever. Pretresljivo pričevanje človeka, ki je postal eden velikih glasov proti suženjstvu. Zaradi preprostih in močnih stavkov se zlahka bere v jeziku, ki se ga učite.

Po trojanski vojni se hoče Odisej vrniti domov, na svoj otok Itako. A čaka ga deset let tavanja: spopade se s Kiklopom, uide petju Siren in se upre čarom čarovnice Kirke. Medtem njegova žena Penelopa zavrača snubce, ki so zasedli njeno palačo. To je največja pustolovščina v književnosti: njen naslov je celo postal beseda, odiseja. S prevodom vedno pred očmi lahko to veliko pripoved berete v jeziku, ki se ga učite.

Leta 1805 v salonih Sankt Peterburga vsi govorijo o Napoleonu. Pierre Bezuhov, neroden mladenič, ki bo podedoval ogromno bogastvo, išče smisel življenja. Njegov prijatelj, knez Andrej Bolkonski, gre v vojno, da bi ubežal dolgočasju, mlada Nataša Rostova pa kar prekipeva od veselja do življenja. Od Austerlitza do požara Moskve Tolstoj prepleta velike bitke in družinsko življenje, ljubezen in vojno. Njegovi junaki odraščajo, ljubijo, se motijo in spreminjajo pred našimi očmi, kot ljudje, ki jih poznamo. S prevodom vedno pred očmi se ta veliki roman bere v jeziku, ki se ga učite.

Jean Valjean je zaradi ukradenega hlebca kruha devetnajst let preživel na prisilnem delu. Ko ga izpustijo, ga povsod zavrnejo, dokler ga nekega večera ne sprejme škof. Pod lažnim imenom postane drug človek, vzame k sebi malo Cosette, ki so jo Thénardierjevi trpinčili, in jo na skrivaj vzgaja. Inšpektor Javert pa ne verjame, da se kaznjenec lahko spremeni. Okoli njih Victor Hugo obudi celo stoletje, vse do pariških barikad. Eden njegovih junakov je celo postal beseda: v francoščini še danes predrznega pariškega pobalina imenujejo »gavroche«. S prevodom vedno pred očmi lahko to veliko klasiko berete v jeziku, ki se ga učite.

V teh besedilih, zbranih za filipinske šolarje, José Rizal sam pripoveduje o svojem življenju: o otroštvu v Kalambi ob velikem jezeru, o materi, ki ga zvečer uči brati, o strogi šoli v Biñanu in nato o uspehih na kolegiju v Manili. Druge strani govorijo o njegovih potovanjih, od Japonske do Anglije, in o izgnanstvu v Dapitanu. Od znotraj spoznamo narodnega junaka Filipinov, poleg tega pa še pregovore, uganke in legendo iz njegove dežele. Napisana s preprostimi stavki, se ta knjižica zlahka bere v jeziku, ki se ga učite.

Leta 1848, na predvečer revolucij, Marx in Engels objavita to kratko besedilo, ki se začne s slavnim stavkom: »Strah hodi po Evropi, strah komunizma.« V njem zgodovino prikažeta kot boj med razredi, opišeta vzpon buržoazije in delavce pozoveta, naj se združijo. Ne glede na to, ali se z njegovimi idejami strinjamo ali ne, je malo besedil tako zelo spremenilo svet. Njegov zadnji stavek, »Proletarci vseh dežel, združite se!«, poznajo povsod, njegovo branje pa pomaga razumeti velik del 20. stoletja. Napisan kot poziv in s prevodom vedno pred očmi, se prebere v enem dihu v jeziku, ki se ga učite.

Zbirka združuje pet angleških kratkih zgodb iz časa kraljice Viktorije, ki vse govorijo o ljubezni in zakonu. V Benetkah ohromel slikar vidi mlado sosedo samo kot odsev v vodi kanala. V vasi v Devonu Patience, pastorjeva hči, ki vedno pove, kar misli, dočaka prihod bogatega kapitana iz Londona. Druge zgodbe spremljajo ovčerejca, zelo sramežljivega ribiča in mladega pesnika, vsak je zaljubljen v neko žensko. Pet avtorjev, med njimi Anthony Trollope, na ljubezen gleda nežno ali ironično. Zgodbe so kratke in vsaka se prebere v enem dihu v jeziku, ki se ga učite.

Med ameriško državljansko vojno se Henry Fleming, mlad kmet, pridruži vojski Severa in sanja o slavi. Tedne dolgo čaka na svoj prvi boj in se sprašuje, ali bo zdržal ali bo zbežal. Ko končno pride do bitke, dim, hrup in strah razblinijo vse njegove predstave o junaštvu. Stephen Crane se je rodil po tej vojni in je ni nikoli videl, pa vendar so ga mnogi bralci imeli za nekdanjega vojaka. Ta kratki roman pripoveduje o bitki od znotraj, čisto blizu tega, kar čuti človek, ki ga je strah. Zaradi jasnih stavkov in zelo slikovitih prizorov se prijetno bere v jeziku, ki se ga učite.

Brezposelni Étienne Lantier neke marčevske noči pride do Voreuxa, rudnika na severu Francije, in se zaposli v skupini rudarja Maheuja. Globoko v rudniku spozna vročino, nevarnost in lakoto družin, Maheujeva hči Catherine pa ga ne pusti ravnodušnega. Uporni Étienne potegne rudarje v veliko stavko proti Družbi. Naslov spominja na pomladni mesec, ko semena kalijo, kot upanje na pravičnejši svet. S prevodom vedno pred očmi lahko ta veliki Zolajev roman berete v jeziku, ki se ga učite.

Harriet Jacobs se rodi kot sužnja v Severni Karolini. Kot najstnico jo nadleguje njen gospodar. Da bi mu ušla in zaščitila svoje otroke, se sedem let skriva na drobnem podstrešju pri babici, od koder skozi majhno luknjo gleda svoje otroke, preden lahko pobegne na Sever. To je ena redkih pripovedi o suženjstvu, ki jih je napisala ženska. V njej pove, kar so drugi zamolčali: kaj je suženjstvo prizadejalo ženskam in materam. Svoje življenje pripoveduje preprosto, kot zaupno izpoved, njeno pripoved pa beremo z ganjenostjo v jeziku, ki se ga učite.

Leta 1625 mladi d'Artagnan na smešnem konju in s pismom za kapitana kraljevih mušketirjev zapusti rodno Gaskonjo in se odpravi v Pariz. Že prvi dan izzove na dvoboj tri mušketirje, Athosa, Porthosa in Aramisa, ki postanejo njegovi prijatelji za vse življenje. Skupaj branijo kraljico pred kardinalom Richelieujem in nevarno Milady. Dvoboji, divje ježe in zarote: veliki zgodovinski pustolovski roman in ena najlepših zgodb o prijateljstvu v književnosti. Poln humorja, akcije in živahnih dialogov, se zlahka bere v jeziku, ki se ga učite.

V desetem letu trojanske vojne kralj Agamemnon vzame Ahilu ujetnico, ki mu je pripadala. Največji grški junak se besen umakne v šotor in se noče več bojevati. Brez njega se grška vojska umika, Trojanec Hektor pa svoje može pripelje vse do obzidja, ki varuje ladje. Pesnitev se začne z Ahilovim »srdom« in iz nje izhaja vsa zgodba. To je prva velika pripoved evropske književnosti, nekateri prizori, kot je Hektorjevo slovo od žene Andromahe, pa ganejo še danes. S prevodom vedno pred očmi lahko to veliko pesnitev berete v jeziku, ki se ga učite.

Pariz, 1482: med praznikom norcev lepa Esmeralda pleše na trgu Grève. Quasimodo, grbasti zvonar katedrale, in arhidiakon Claude Frollo, ki ga je vzgojil, sta oba pretresena ob njej. Od Dvora čudežev do sramotilnega stebra postane dekle predmet nevarnih strasti. Hugo okoli katedrale obudi srednjeveški Pariz. Roman je iz Quasimoda naredil enega najslavnejših likov v književnosti in pomagal rešiti katedralo, ki je bila takrat zelo propadla. S prevodom vedno pred očmi lahko ta veliki roman Victorja Hugoja berete v jeziku, ki se ga učite.

Med prvo svetovno vojno Frederic Henry, mlad Američan, vozi rešilce za italijansko vojsko na gorski fronti. Tam spozna Catherine Barkley, angleško medicinsko sestro. Ranjenega ga zdravijo v bolnišnici v Milanu, njuna romanca pa preraste v veliko ljubezen. Hemingway je tudi sam vozil rešilce na tej fronti, bil ranjen in ljubil medicinsko sestro. Vojno opisuje brez junaštva, pa tudi ljubezen, ki skuša pobegniti vojni. Zaradi kratkih in preprostih stavkov ter številnih dialogov se zlahka bere v jeziku, ki se ga učite.

V Rimu pod cesarjem Neronom se mladi patricij Vinicij zaljubi v Ligijo, tujo princeso, ki je odraščala v rimski družini. Navajen, da dobi vse, jo hoče vzeti s silo, a mu uide, on pa odkrije, da je kristjanka. Ko Rim zagori in Neron išče krivce, kristjane vržejo zverem v areno. Ta veliki ljubezenski in pustolovski roman je avtorja proslavil po vsem svetu, Sienkiewicz pa je leta 1905 prejel Nobelovo nagrado. Naslov izhaja iz slavnega vprašanja: »Quo vadis, Domine?«, »Kam greš, Gospod?« Poln akcije in velikih prizorov, se roman z navdušenjem bere v jeziku, ki se ga učite.

Doktor Manette po osemnajstih letih v Bastilji pride na prostost in spet najde hčer Lucie, ki ga je imela za mrtvega. V Londonu Lucie sreča dva moška, ki sta si nenavadno podobna: Charlesa Darnaya, francoskega aristokrata, ki se je odpovedal svojemu imenu, in Sydneyja Cartona, briljantnega, a razočaranega odvetnika. Kmalu izbruhne revolucija in vse jih potegne v Pariz. Njegov prvi stavek, »Bili so najboljši časi, bili so najslabši časi«, je eden najslavnejših v književnosti, konec pa bralce še danes pretrese. Roman, poln napetosti in preobratov, se z navdušenjem bere v jeziku, ki se ga učite.

Na praznični dan v Pireju, atenskem pristanišču, se Sokrat in njegovi prijatelji sprašujejo, kaj je pravičnost in ali je pravičen človek srečnejši od krivičnega. Da bi odgovoril, si Sokrat zamisli idealno državo, ki ji vladajo filozofi. Tam pove slavno prispodobo o votlini: priklenjeni ujetniki imajo sence na steni za resničnost. Že več kot dva tisoč let ta knjiga spodbuja razprave o oblasti, vzgoji in resnici. Še danes nam pomaga, da se vprašamo, kdo naj vlada in zakaj. S prevodom vedno pred očmi lahko ta veliki dialog berete v jeziku, ki se ga učite.

Mladega Arturja, skrivnega sina kralja Utherja, vzgaja vitez Ector, ne da bi Artur kaj vedel o svojem rojstvu. Pri petnajstih letih iz kamna izvleče meč, ki ga noben plemič ni mogel premakniti, in postane kralj. Okrog Okrogle mize se Lancelot, Tristan in Galahad odpravijo na pustolovščine in iskat gral. Merlin, Excalibur, Camelot: te legende, tu povedane po Thomasu Maloryju, so navdihnile nešteto zgodb o vitezih. Povedane v jasnem in živem slogu se z užitkom berejo v jeziku, ki se ga učite.

Diogen Laertski pripoveduje o življenju in idejah filozofov stare Grčije, od Talesa do Epikurja. Vidimo, kako Tales pade v jarek, ker gleda v zvezde, in kako Diogen Kinik sredi belega dne s svetilko v roki išče človeka ali Aleksandra Velikega prosi, naj se mu umakne s sonca. Te smešne ali presenetljive anekdote velike mislece približajo in jih pokažejo kot ljudi. Kar je kdo mislil, razumemo, ko vidimo, kako je živel: živ vstop v začetke filozofije. Vsako življenje je zgodba zase in knjigo lahko berete v svojem ritmu v jeziku, ki se ga učite.

Enajst novel o Kitajski v dvajsetih letih 20. stoletja. Srečamo vdovo, ki jo ob novem letu zavrača vsa vas, razočaranega izobraženca, ki sam pije v gostilni, mlad par, ki ga loči revščina, in moškega, ki hoče ugasniti večno luč v templju svoje vasi. Po zbirki »Klic« Lu Xun, največji pisatelj moderne kitajske književnosti, tu prinaša bolj intimne zgodbe, ki nežno in jasnovidno kažejo deželo, ki se spreminja. Novele so kratke in se berejo ena za drugo v jeziku, ki se ga učite.

Sirota Denise z dvema mlajšima bratoma pride iz Normandije v Pariz. Njenega strica, malega trgovca s suknom, uničuje veleblagovnica nasproti, »Ženski raj«. Denise se tam zaposli kot prodajalka, druge prodajalke jo zasmehujejo, a počasi pritegne pozornost lastnika, častihlepnega Octava Moureta. Ogromni oddelki, bleščeče izložbe, stranke, ki zapravljajo, ne da bi štele denar: Zola pripoveduje o rojstvu veleblagovnic in o poštenem dekletu, ki ga denar ne more kupiti. S prevodom vedno pred očmi se ta privlačna zgodba zlahka bere v jeziku, ki se ga učite.

Leta 1930 Jacques Bainville otrokom pripoveduje zgodovino Francije v štiridesetih kratkih poglavjih, od Vercingetoriksa do velike vojne. Vidimo Klodvika in vazo iz Soissonsa, Ivano Orleansko pred Orléansom, Henrika IV. in njegovo kokoš v loncu, Napoleona pri Austerlitzu. Knjiga pripoveduje zgodbe namesto letnic, z devetinšestdesetimi ilustracijami Joba, velikega ilustratorja svojega časa. Je preprost in živ vstop v zgodovino Francije. Napisana za mlade bralce, s preprostimi stavki, se zlahka bere v jeziku, ki se ga učite.

Trojanci so prišli do grških ladij in ogenj grozi floti. Patroklos, Ahilov prijatelj, dobi dovoljenje, da si nadene njegovo orožje in jih odbije, a pade pod Hektorjevimi udarci. Ahil, ves iz sebe od bolečine, se vrne v boj z oklepom, ki ga je skoval bog Hefajst, in išče Hektorja pod trojanskim obzidjem. Ta drugi zvezek vsebuje najslavnejše strani pesnitve, strani o žalovanju, maščevanju in sočutju, ki ga lahko še vzbudi sovražnik. Skoraj tri tisoč let pozneje niso izgubile ničesar od svoje moči. S prevodom vedno pred očmi lahko to veliko pripoved berete v jeziku, ki se ga učite.