Celoten katalog

V teh besedilih, zbranih za filipinske šolarje, José Rizal sam pripoveduje o svojem življenju: o otroštvu v Kalambi ob velikem jezeru, o materi, ki ga zvečer uči brati, o strogi šoli v Biñanu in nato o uspehih na kolegiju v Manili. Druge strani govorijo o njegovih potovanjih, od Japonske do Anglije, in o izgnanstvu v Dapitanu. Od znotraj spoznamo narodnega junaka Filipinov, poleg tega pa še pregovore, uganke in legendo iz njegove dežele. Napisana s preprostimi stavki, se ta knjižica zlahka bere v jeziku, ki se ga učite.

Frederick Douglass se rodi kot suženj na plantaži v Marylandu in ga takoj po rojstvu ločijo od matere. Kot otrok se na skrivaj nauči brati, čeprav je to prepovedano, in spozna, da je znanje pot do svobode. Pripoveduje o udarcih, lakoti, uporu in begu na Sever. Pretresljivo pričevanje človeka, ki je postal eden velikih glasov proti suženjstvu. Zaradi preprostih in močnih stavkov se zlahka bere v jeziku, ki se ga učite.

Larry Livingston začne zelo mlad v borznoposredniški hiši, kjer na tablo zapisuje borzne tečaje. Postane eden največjih špekulantov na Wall Streetu in pripoveduje o svojih genialnih potezah, bankrotih in vsem, kar so ga napake naučile o trgih in o sebi. Kultna knjiga med borznimi trgovci in vlagatelji, ki jo še vedno berejo zaradi naukov o tveganju, potrpežljivosti in obvladovanju čustev. Pripovedana v prvi osebi, kot dolg pogovor, se zlahka bere v jeziku, ki se ga učite.

Harriet Jacobs se rodi kot sužnja v Severni Karolini. Kot najstnico jo nadleguje njen gospodar. Da bi mu ušla in zaščitila svoje otroke, se sedem let skriva na drobnem podstrešju pri babici, od koder skozi majhno luknjo gleda svoje otroke, preden lahko pobegne na Sever. To je ena redkih pripovedi o suženjstvu, ki jih je napisala ženska. V njej pove, kar so drugi zamolčali: kaj je suženjstvo prizadejalo ženskam in materam. Svoje življenje pripoveduje preprosto, kot zaupno izpoved, njeno pripoved pa beremo z ganjenostjo v jeziku, ki se ga učite.

Ta majhna zbirka združuje najslavnejše prozne zapise Zhu Ziqinga. V zapisu »Hrbet« neroden oče prečka tire na postaji, da bi sinu kupil pomaranče. Drugje avtor ponoči v mesečini hodi okoli lotosovega ribnika ali s čolnom drsi po reki Qinhuai v Nanjingu. Ta besedila, ki jih berejo v vseh kitajskih šolah, so iz očeta, videnega od zadaj, naredila enega najbolj ganljivih spominov kitajske književnosti. Kratka, nežna in zelo melodična besedila lahko berete eno za drugim, v svojem ritmu, v jeziku, ki se ga učite.

Lu Xun se spominja svojega otroštva in mladosti: vrta s sto rastlinami, kjer se je igral, stare varuške in knjige o pošastih, ki mu jo je podarila, tempeljskega praznika, ki si ga je smel ogledati šele, ko je zrecitiral lekcijo. Sledita očetova bolezen in študentska leta na Japonskem, pri profesorju Fujinu. Deset grenko-sladkih spominov, v katerih spoznamo otroštvo največjega pisatelja moderne kitajske književnosti in nekdanjo Kitajsko. Ta kratka knjiga se bere spomin za spominom v jeziku, ki se ga učite.

Četrti zvezek Spominov izza groba zajema leta od 1815 do 1828. Chateaubriand v njem pripoveduje o Stotih dneh, ki jih preživi v Gentu ob kralju Ludviku XVIII., in o bitki pri Waterlooju, katere grmenje sliši v daljavi. Sledita Napoleonovo izgnanstvo in smrt na Sveti Heleni. Chateaubriand pripoveduje tudi o svoji karieri: bil je veleposlanik v Berlinu in Londonu, nato zunanji minister. Pomembna priča od znotraj opisuje Napoleonov padec in vrnitev kraljev ter nariše portret svoje prijateljice gospe Récamier. S prevodom vedno pred očmi lahko te slavne spomine berete v jeziku, ki se ga učite.

Knjiga se začne z Markom Antonijem, ki pri Akciju zapusti svoje čete, da bi odhitel za Kleopatro. Nato Lyndon Orr poglavje za poglavjem pripoveduje o drugih slavnih parih iz zgodovine, ki jih je strast včasih pogubila. Vsako poglavje se bere kot majhna resnična zgodba, v kateri odkrijemo, kaj je ljubezen spremenila v usodi velikih tega sveta. Te zgodbe lahko berete eno za drugo, v svojem ritmu, v jeziku, ki se ga učite.

Benjamin Franklin sinu pripoveduje svoje življenje, začenši z vajeniškimi leti v bratovi tiskarni v Bostonu. Pri sedemnajstih pobegne in skoraj brez denarja, s tremi velikimi hlebci kruha pod pazduho, pride v Filadelfijo. Tam postane tiskar, izdaja časopis, ustanovi knjižnico in si določi trinajst vrlin, ki jih vsak dan beleži v majhno beležnico. To je ena prvih zgodb o uspehu z delom in mnogi bralci v njej še danes najdejo zdrave nasvete, kako se organizirati in prepričati druge. Franklin piše duhovito in preprosto, njegova knjiga pa se zlahka bere v jeziku, ki se ga učite.

Harriet Martineau se rodi leta 1802 v Norwichu in že kot najstnica izgubi sluh. Kljub temu postane pisateljica in doživi izjemen uspeh z zgodbami, ki vsem razlagajo ekonomijo. Potuje v Združene države, kjer se postavi proti suženjstvu, nato pa pet let boleha. Piše tudi za velik londonski časopis. V tej biografiji Florence Fenwick Miller nariše portret svobodne in neutrudne ženske, ki si je znala izboriti glas v času, ko so ženske malo poslušali. S prevodom vedno pred očmi se to nenavadno življenje zlahka bere v jeziku, ki se ga učite.