Celoten katalog

Alica, radovedna deklica, sledi belemu zajcu, ki se mu zelo mudi, in pade v zajčjo luknjo, ki jo pripelje v čudno deželo. Tam zraste, se skrči in sreča Režečo mačko, Norega klobučarja in kraljico, ki hoče vsem odsekati glave. Med sanjami in absurdom se ta pravljica nenehno poigrava z besedami in logiko ter se v vsaki starosti bere z enakim užitkom. Zaradi preprostih stavkov in živahnih dialogov je idealna prva klasika za branje v jeziku, ki se ga učite.

Dorothy, deklico iz Kansasa, tornado skupaj s psičkom Totom odnese v čudežno deželo. Da bi se vrnila domov, mora obiskati velikega Čarovnika iz Oza, na pot pa se odpravi s strašilom, ki bi rado imelo možgane, železnim možem, ki bi rad imel srce, in levom, ki bi rad imel pogum. Ta pravljica, polna domišljije, govori o prijateljstvu, pogumu in zaupanju vase. Napisana preprosto, s kratkimi stavki, je idealna prva klasika za branje v jeziku, ki se ga učite.

Vsaka od teh dveh peterburških zgodb spremlja malega uradnika. Akakij Akakijevič, prepisovalec, iz katerega se norčujejo sodelavci, se mesece odreka vsemu, da bi si dal sešiti nov plašč. Kovaljov pa se nekega jutra zbudi brez nosu in ga kmalu sreča na ulici, v uniformi in s činom, višjim od njegovega. Gogolj prepleta smeh in sočutje v mestu, kjer vlada absurd. Dostojevskemu pripisujejo znameniti stavek: »Vsi smo izšli iz Gogoljevega Plašča.« Vsaka od obeh kratkih zgodb se prebere v enem dihu v jeziku, ki se ga učite.

Na božični večer Ebenezerja Scroogea, starega skopuha, ki sovraži praznike, obišče duh njegovega nekdanjega družabnika, za večno vklenjen v verige. Nato ga drug za drugim obiščejo trije duhovi, da bi mu pokazali njegovo preteklost, sedanjost in prihodnost. Dickens iz zgodbe o duhovih naredi toplo prispodobo o velikodušnosti in o možnosti, da se spremenimo. Ta povest je veliko prispevala k podobi božiča, kakršnega praznujemo še danes. Ta kratka povest, polna življenja in humorja, se zlahka bere v jeziku, ki se ga učite, in je kot nalašč za zimsko branje.

Nekega zimskega večera Alica stopi skozi ogledalo v dnevni sobi in odkrije hišo, kjer je vse obrnjeno. Zunaj podeželje tvori ogromno šahovnico, ki jo mora Alica prečkati polje za poljem, da bi postala kraljica. Na poti sreča Tweedleduma in Tweedledeeja, Humptyja Dumptyja, ki sedi na svojem zidu, in Rdečo kraljico, ki ves čas teče, da bi ostala na istem mestu. V tem nadaljevanju »Alica v čudežni deželi« je besednih in logičnih iger še več. Tu se pojavi tudi slavna pesem »Jabberwocky«. Zaradi preprostih stavkov in živahnih dialogov je ta klasika kot nalašč za branje v jeziku, ki se ga učite.

V Sankt Peterburgu mladi častnik Herman vsako noč gleda tovariše, ki igrajo karte, sam pa nikoli ne stavi. Izve, da naj bi stara grofica poznala skrivnost treh kart, ki zagotovo dobijo. Da bi se ji približal, dvori Lizaveti, revnemu dekletu, ki živi pri grofici, in se neke noči prikrade v hišo. Ta kratka Puškinova zgodba stopnjuje napetost do konca in pusti dvom: naključje, norost ali nekaj nadnaravnega? Prebere se v enem dihu v jeziku, ki se ga učite.

Zbirka združuje devet pravljic Oscarja Wilda. Pozlačen kip in lastovka pomagata mestnim revežem, slavec hoče zaljubljenemu študentu podariti rdečo vrtnico, sebičnemu velikanu pa na vrtu ostane zima. Srečamo tudi mladega kralja, infantinjo in ribiča, ki je pripravljen odreči se svoji duši. Te poetične pravljice, polne ironije, napisane za otroke prav toliko kot za odrasle, ganejo še danes, več kot stoletje pozneje. Vsaka pravljica se prebere v enem dihu v jeziku, ki se ga učite.

Zbirka združuje štirideset pravljic, ki sta jih zbrala brata Grimm: Sneguljčico in kraljičino čarobno ogledalo, Janka in Metko, izgubljena v gozdu, Rdečo kapico, Pepelko in druge, manj znane, kot je »Modra luč«. V njih srečamo čarovnice, živali, ki govorijo, in zvite mlade junake. To so pravljice, ki jih otrokom pripovedujejo že dve stoletji, tu v besedilu zadnje izdaje bratov Grimm iz leta 1857, ki je pogosto temnejša od različic, ki jih poznamo. Kratke in preprosto napisane pravljice se berejo ena za drugo v jeziku, ki se ga učite.

John Carter, nekdanji častnik iz Virginije, se zateče v jamo v Arizoni in se nenadoma znajde na Marsu. Ker je težnost tam manjša, dela ogromne skoke in postane presenetljivo močan. Ujamejo ga velikanski zeleni bojevniki, a si pridobi njihovo spoštovanje, nato pa spozna Dejah Thoris, princeso, ki je ujetnica tako kot on. Ta roman, prvi iz dolge serije pustolovščin na Marsu, je navdihnil generacije piscev znanstvene fantastike. Boji, prijateljstvo in ljubezen si sledijo brez predaha. Roman, ki ga pripoveduje John Carter sam, se zlahka bere v jeziku, ki se ga učite.

Mladega Arturja, skrivnega sina kralja Utherja, vzgaja vitez Ector, ne da bi Artur kaj vedel o svojem rojstvu. Pri petnajstih letih iz kamna izvleče meč, ki ga noben plemič ni mogel premakniti, in postane kralj. Okrog Okrogle mize se Lancelot, Tristan in Galahad odpravijo na pustolovščine in iskat gral. Merlin, Excalibur, Camelot: te legende, tu povedane po Thomasu Maloryju, so navdihnile nešteto zgodb o vitezih. Povedane v jasnem in živem slogu se z užitkom berejo v jeziku, ki se ga učite.

V Španiji starih legend lovec ob skritem studencu odkrije žensko z zelenimi očmi. Mlad pesnik ponoči teče za neznanko, ki je morda le mesečev žarek. Drugje slep organist igra glasbo, ki preživi smrt. Zbirka združuje šest takih zgodb, med sanjami in srhom. Bécquer, veliki pesnik španske romantike, jih pripoveduje kot ob ognjišču, v preprostem in melodičnem slogu. Vsaka zgodba je kratka in se prebere v enem dihu v jeziku, ki se ga učite.

Na božično noč mala Marie med darili najde lesenega hrestača. Ko njen brat Fritz ubogi igrački odlomi tri zobe, ga Marie vzame pod svoje varstvo. Ko ostane sama v dnevni sobi, vidi, kako igrače oživijo in se spopadejo z mišjo vojsko, ki jo vodi kralj s sedmimi glavami. Spoznamo tudi zgodbo princese Pirlipat, v fantaziji, ki je bolj nenavadna, kot bi mislili, in v kateri nikoli povsem ne vemo, ali Marie sanja. S prevodom vedno pred očmi se ta kratka pravljica prebere v enem dihu v jeziku, ki se ga učite.

Propadli mladi Raphaël de Valentin, ki se je odločil umreti, stopi v starinarnico, kjer mu starinar ponudi živalsko kožo, prekrito z znamenji. Ta talisman izpolni vse želje svojega lastnika, a se z vsako željo skrči, z njim pa se krajša tudi lastnikovo življenje. Raphaël, čez noč bogat, mora izbrati med dolgim življenjem in uresničevanjem svojih želja. Balzac prepleta fantastiko in portret Pariza svojega časa. Ta roman je v francoščini pustil izraz, ki ga uporabljajo še danes: »topeti kot šagrinasta koža«, torej hitro kopneti. S prevodom vedno pred očmi lahko ta veliki roman berete v jeziku, ki se ga učite.