Celoten katalog

Da bi se izognila obveznostim, dva mladeniča iz londonske visoke družbe samozavestno lažeta. Jack si izmisli brata z imenom Ernest in se tako imenuje vsakič, ko se gre zabavat v mesto. Algernon pa si izmisli bolnega prijatelja, da bi se izmikal dolgočasnim večerjam. Vse se zaplete, ko dve mladi ženski izjavita, da se bosta poročili samo z moškim, ki mu je ime Ernest. To je najsmešnejša komedija Oscarja Wilda, v kateri se vsaka replika iskri od duhovitosti. Napisana v živahnih in kratkih dialogih, se zlahka bere v jeziku, ki se ga učite.

Po letih v Parizu se Ljubov Ranjevska vrne na svoje podeželsko posestvo, ki je do vratu v dolgovih. Odločiti je treba o usodi češnjevega vrta, vrta njenega otroštva. Okoli nje se zberejo brat, hčeri, stari služabnik, večni študent in trgovec, katerega oče je bil tlačan njene družine. To je zadnja Čehovova igra, ki jo je sam imenoval komedija: prepleta smeh in melanholijo v nežnem slovesu od sveta, ki izginja. Ta kratka igra, napisana v samih dialogih, se zlahka bere v jeziku, ki se ga učite.

Harpagon, bogat meščan, obseden s svojo skrinjico, polno zlata, hoče otroke poročiti z bogatimi partijami, da ne bi ničesar zapravil, sam pa se hoče poročiti z mlado Mariane. A prav v Mariane je zaljubljen njegov sin Cléante, hči Élise ljubi Valèra, zvit služabnik pa je opazil skrinjico. To je ena najslavnejših Molièrovih komedij. Njen junak je postal občno ime, »harpagon«, njegov vzklik »Brez dote!« pa zbuja smeh že več kot tri stoletja. Napisana v živahnih dialogih in polna zmešnjav, se ta igra zlahka bere v jeziku, ki se ga učite.

Perdican, ki je pravkar doktoriral, se vrne na očetov grad; oče ga hoče poročiti s sestrično Camille, ki je komaj prišla iz samostana. Camille ga zavrne. Da bi jo zbodel, se Perdican dela, kot da dvori Rosette, mladi kmečki deklici, igra ponosa med bratrancem in sestrično pa postaja vse bolj nevarna. Med smehom in solzami ta Mussetova igra vsebuje enega najlepših monologov o ljubezni, njen naslov pa je v francoščini postal rek: z ljubeznijo se ni šaliti. Igra je napisana v kratkih in živahnih dialogih ter se prebere v enem dihu v jeziku, ki se ga učite.

Silvia se mora poročiti z Dorantom, ki ga še nikoli ni videla. Da bi ga opazovala, ne da bi jo prepoznal, prevzame vlogo svoje služkinje Lisette. A Dorante je imel natanko isto zamisel in pride preoblečen v služabnika. Tedaj se oba zaljubita v nekoga, ki ga imata za služinčad, in ne vesta več, kaj naj s svojim srcem. To je Marivauxova najslavnejša komedija, zelo prefinjena igra mask in čustev. Avtor je francoščini dal celo besedo: »marivaudage«, igrivo ljubezensko spogledovanje. Napisana v živahnih in kratkih dialogih, se zlahka bere v jeziku, ki se ga učite.

V Neaplju sta se Octave in Léandre, medtem ko očetov ni bilo, zaljubila. A ta dva skopa starca nikoli ne bi sprejela izbire svojih sinov. Služabnik Scapin ju reši iz zagate tako, da si izmišlja zvijačo za zvijačo, da bi prevaral očeta, vse do tega, da enega zapre v vrečo in ga premlati. V tej komediji se prepletata burka in duhovitost, Molière pa je v njej napisal eno svojih najslavnejših replik: »Kaj hudiča je pa iskal na tisti galeji?« Napisana v živahnih in kratkih dialogih, se zlahka bere v jeziku, ki se ga učite.

Zbirka v prozi pripoveduje šest velikih Shakespearovih tragedij. Spet srečamo princa Hamleta, ki hoče maščevati očeta, Macbetha, ki ga žena pahne v zločin, ljubosumnega Mavra Othella in starega kralja Leara, ki ga izdajo hčere. Tu sta tudi Romeo in Julija, veronska ljubimca, ter neizmerno bogati Timon Atenski. Te zgodbe, napisane leta 1807 za mlade bralce, v najslavnejših odlomkih ohranjajo izvirne Shakespearove besede. To je najpreprostejši način za vstop v njegovo delo. Preprosto povedane, se te zgodbe zlahka berejo v jeziku, ki se ga učite.

Zbirka v prozi pripoveduje štirinajst Shakespearovih komedij in romanc. Srečamo izgnanega čarovnika iz »Viharja« na njegovem otoku, vilince, ki sejejo zmedo v atenskem gozdu, beneškega trgovca v sporu z oderuhom, dvojčke, ki jih ljudje nenehno zamenjujejo, in dekle, preoblečeno v fanta. Te zgodbe, polne zmešnjav, preoblek in srečnih koncev, ki jih je leta 1807 za mlade bralce napisala Mary Lamb, so zelo nežen vstop v Shakespearov svet. Vsaka zgodba, kratka in jasna, se prebere v enem dihu v jeziku, ki se ga učite.