Celoten katalog

Mali Lázaro, rojen ob reki Tormes v revni družini, postane vodnik slepega berača, svojega prvega gospodarja. Da ne bi umrl od lakote, se ga nauči okradati: s slamico mu pije vino in mu izmakne klobaso. Nato služi skopemu duhovniku, potem pa obubožanemu oprodi, ki svojo bedo skriva za lepimi oblačili. Ta kratka zgodba, polna zvijač in črnega humorja, ki je leta 1554 izšla brez avtorjevega imena in jo je nato prepovedala inkvizicija, je prvi pikareskni roman. Lázaro sam hudomušno pripoveduje svoje dogodivščine, kratka poglavja pa se zlahka berejo v jeziku, ki se ga učite.

Harpagon, bogat meščan, obseden s svojo skrinjico, polno zlata, hoče otroke poročiti z bogatimi partijami, da ne bi ničesar zapravil, sam pa se hoče poročiti z mlado Mariane. A prav v Mariane je zaljubljen njegov sin Cléante, hči Élise ljubi Valèra, zvit služabnik pa je opazil skrinjico. To je ena najslavnejših Molièrovih komedij. Njen junak je postal občno ime, »harpagon«, njegov vzklik »Brez dote!« pa zbuja smeh že več kot tri stoletja. Napisana v živahnih dialogih in polna zmešnjav, se ta igra zlahka bere v jeziku, ki se ga učite.

V Edinburghu leta 1751 je mladi David Balfour pravkar prejel dediščino. Rad bi pričal, da bi rešil nedolžnega, obtoženega političnega umora, a oblastniki so krivca že izbrali in Davidu hočejo preprečiti, da bi spregovoril. Prav takrat spozna Catriono Drummond, mlado dekle s Škotskega višavja z močnim značajem. Zarote, nevarnosti in ljubezenska zgodba se prepletajo na nemirnem Škotskem 18. stoletja, kjer David znova sreča Alana Brecka, svojega uporniškega in bahavega prijatelja. Pripoveduje ga David sam, v njem je veliko dialogov, zato se z užitkom bere v jeziku, ki se ga učite.

V angleški vasi se Emma Woodhouse, mlada, lepa, bogata in samozavestna, zabava s tem, da drugim ureja poroke. Pod okrilje vzame Harriet, dekle brez premoženja, in se odloči, da ji bo po svoje poiskala moža. Toda Emma se slabo spozna na srca, najprej na svoje. Komedija, polna nesporazumov, v kateri se Jane Austen nežno norčuje iz svoje junakinje, mi pa se smejemo njenim napakam, preden se v njih prepoznamo. Duhoviti dialogi se z užitkom berejo v jeziku, ki se ga učite.

Julien Sorel, sin žagarja iz Jure, je reven, ponosen in častihlepen ter na skrivaj občuduje Napoleona. Kot domači učitelj pri županu v Verrièresu zapelje njegovo ženo, gospo de Rênal. Nato se od semenišča v Besançonu do pariške palače markiza de La Mola vzpenja po družbi, ki ga zaničuje. To je veliki Stendhalov roman o častihlepju in ljubezni. Julien, sam proti vsej družbi, je eden najbolj fascinantnih junakov v književnosti. S prevodom vedno pred očmi lahko to mojstrovino berete v jeziku, ki se ga učite.

V Andaluziji učen popotnik sreča iskanega razbojnika don Joséja, nato pa v Córdobi ciganko, ki vedežuje: Carmen. Mesece pozneje najde don Joséja v zaporu, na predvečer usmrtitve, in posluša zgodbo njegovega življenja. Don José, mlad vojak z obetavno kariero, je izgubil vse tistega dne, ko je srečal Carmen. Svobodna in predrzna Carmen se ne ukloni nikomur: postala je ena najslavnejših junakinj na svetu, tako da že samo njeno ime prikliče strast. Ta kratka zgodba se prebere v enem dihu v jeziku, ki se ga učite.

Na praznični dan v Pireju, atenskem pristanišču, se Sokrat in njegovi prijatelji sprašujejo, kaj je pravičnost in ali je pravičen človek srečnejši od krivičnega. Da bi odgovoril, si Sokrat zamisli idealno državo, ki ji vladajo filozofi. Tam pove slavno prispodobo o votlini: priklenjeni ujetniki imajo sence na steni za resničnost. Že več kot dva tisoč let ta knjiga spodbuja razprave o oblasti, vzgoji in resnici. Še danes nam pomaga, da se vprašamo, kdo naj vlada in zakaj. S prevodom vedno pred očmi lahko ta veliki dialog berete v jeziku, ki se ga učite.

Sedemnajstletni vitez des Grieux, mladenič iz dobre družine, v Amiensu sreča lepo Manon Lescaut, ki jo peljejo v samostan. Takoj pobegne z njo in se zaradi nje odpove vsemu: družini, premoženju, časti. Med begi, goljufijami pri kartah in zapori ji bo sledil vse do Louisiane. Manon ljubi des Grieuxa, a ljubi tudi razkošje, in v tem je vsa njena skrivnost: nikoli ne vemo, ali ga bo izdala ali mu sledila. Ta pripoved, ki je izšla leta 1731, ostaja ena najlepših zgodb o strasti v književnosti. Zgodbo pripoveduje des Grieux sam, prebere pa se v enem dihu v jeziku, ki se ga učite.

Mladega Arturja, skrivnega sina kralja Utherja, vzgaja vitez Ector, ne da bi Artur kaj vedel o svojem rojstvu. Pri petnajstih letih iz kamna izvleče meč, ki ga noben plemič ni mogel premakniti, in postane kralj. Okrog Okrogle mize se Lancelot, Tristan in Galahad odpravijo na pustolovščine in iskat gral. Merlin, Excalibur, Camelot: te legende, tu povedane po Thomasu Maloryju, so navdihnile nešteto zgodb o vitezih. Povedane v jasnem in živem slogu se z užitkom berejo v jeziku, ki se ga učite.

Diogen Laertski pripoveduje o življenju in idejah filozofov stare Grčije, od Talesa do Epikurja. Vidimo, kako Tales pade v jarek, ker gleda v zvezde, in kako Diogen Kinik sredi belega dne s svetilko v roki išče človeka ali Aleksandra Velikega prosi, naj se mu umakne s sonca. Te smešne ali presenetljive anekdote velike mislece približajo in jih pokažejo kot ljudi. Kar je kdo mislil, razumemo, ko vidimo, kako je živel: živ vstop v začetke filozofije. Vsako življenje je zgodba zase in knjigo lahko berete v svojem ritmu v jeziku, ki se ga učite.

Pariz, 1819. V skromnem penzionu Vauquer se stari Goriot, nekdanji izdelovalec rezancev, odreka vsemu za svoji hčeri, ki sta se poročili v visoko družbo. Njegov mladi sosed Rastignac, reven študent s podeželja, sanja, da bi vstopil v ta bleščeči svet. Skrivnostni Vautrin, še en stanovalec, mu razloži neusmiljena pravila tega sveta. Ta roman je iz Rastignaca v francoščini naredil občno ime za častihlepnega mladeniča. Je eden vrhuncev »Človeške komedije«, roman o denarju, častihlepju in očetovi ljubezni. S prevodom vedno pred očmi lahko ta veliki Balzacov roman berete v jeziku, ki se ga učite.

V Španiji starih legend lovec ob skritem studencu odkrije žensko z zelenimi očmi. Mlad pesnik ponoči teče za neznanko, ki je morda le mesečev žarek. Drugje slep organist igra glasbo, ki preživi smrt. Zbirka združuje šest takih zgodb, med sanjami in srhom. Bécquer, veliki pesnik španske romantike, jih pripoveduje kot ob ognjišču, v preprostem in melodičnem slogu. Vsaka zgodba je kratka in se prebere v enem dihu v jeziku, ki se ga učite.

Lu Xun se spominja svojega otroštva in mladosti: vrta s sto rastlinami, kjer se je igral, stare varuške in knjige o pošastih, ki mu jo je podarila, tempeljskega praznika, ki si ga je smel ogledati šele, ko je zrecitiral lekcijo. Sledita očetova bolezen in študentska leta na Japonskem, pri profesorju Fujinu. Deset grenko-sladkih spominov, v katerih spoznamo otroštvo največjega pisatelja moderne kitajske književnosti in nekdanjo Kitajsko. Ta kratka knjiga se bere spomin za spominom v jeziku, ki se ga učite.

Enajst novel o Kitajski v dvajsetih letih 20. stoletja. Srečamo vdovo, ki jo ob novem letu zavrača vsa vas, razočaranega izobraženca, ki sam pije v gostilni, mlad par, ki ga loči revščina, in moškega, ki hoče ugasniti večno luč v templju svoje vasi. Po zbirki »Klic« Lu Xun, največji pisatelj moderne kitajske književnosti, tu prinaša bolj intimne zgodbe, ki nežno in jasnovidno kažejo deželo, ki se spreminja. Novele so kratke in se berejo ena za drugo v jeziku, ki se ga učite.

Sirota Denise z dvema mlajšima bratoma pride iz Normandije v Pariz. Njenega strica, malega trgovca s suknom, uničuje veleblagovnica nasproti, »Ženski raj«. Denise se tam zaposli kot prodajalka, druge prodajalke jo zasmehujejo, a počasi pritegne pozornost lastnika, častihlepnega Octava Moureta. Ogromni oddelki, bleščeče izložbe, stranke, ki zapravljajo, ne da bi štele denar: Zola pripoveduje o rojstvu veleblagovnic in o poštenem dekletu, ki ga denar ne more kupiti. S prevodom vedno pred očmi se ta privlačna zgodba zlahka bere v jeziku, ki se ga učite.

Leta 1930 Jacques Bainville otrokom pripoveduje zgodovino Francije v štiridesetih kratkih poglavjih, od Vercingetoriksa do velike vojne. Vidimo Klodvika in vazo iz Soissonsa, Ivano Orleansko pred Orléansom, Henrika IV. in njegovo kokoš v loncu, Napoleona pri Austerlitzu. Knjiga pripoveduje zgodbe namesto letnic, z devetinšestdesetimi ilustracijami Joba, velikega ilustratorja svojega časa. Je preprost in živ vstop v zgodovino Francije. Napisana za mlade bralce, s preprostimi stavki, se zlahka bere v jeziku, ki se ga učite.

Dve zgodbi o mladostni ljubezni. V »Prvi ljubezni« šestnajstletni fant na počitnicah na podeželju podleže čaru sosede, mlade kneginje, obdane z občudovalci, in spozna, koliko lahko ljubezen stane. V »Asji« popotnik ob Renu spozna mlado žensko, svobodno, ponosno in nepredvidljivo, a dolgo odlaša, preden ji pove, kaj čuti. Turgenjev zadržano in nostalgično pripoveduje o ljubeznih, ki jih nikoli ne pozabimo. Napisani v jasnem in mehkem slogu, se obe zgodbi z užitkom bereta v jeziku, ki se ga učite.

Neke novembrske nedelje Augustin Meaulnes, drzen najstnik, pride v šolo v Sainte-Agathe in očara Françoisa, učiteljevega sina. Med nekim potepom se Meaulnes izgubi in pride na skrivnostno posestvo, kjer pripravljajo nenavadno slavje. Tam spozna dekle, ki ga bo odtlej nenehno iskal. Roman o mladosti, sanjah in nostalgiji, ki ohranja nedotaknjen spomin na trenutek, ko verjamemo, da je vse mogoče. François zgodbo pripoveduje kot spomin in roman se z užitkom bere v jeziku, ki se ga učite.

Trojanci so prišli do grških ladij in ogenj grozi floti. Patroklos, Ahilov prijatelj, dobi dovoljenje, da si nadene njegovo orožje in jih odbije, a pade pod Hektorjevimi udarci. Ahil, ves iz sebe od bolečine, se vrne v boj z oklepom, ki ga je skoval bog Hefajst, in išče Hektorja pod trojanskim obzidjem. Ta drugi zvezek vsebuje najslavnejše strani pesnitve, strani o žalovanju, maščevanju in sočutju, ki ga lahko še vzbudi sovražnik. Skoraj tri tisoč let pozneje niso izgubile ničesar od svoje moči. S prevodom vedno pred očmi lahko to veliko pripoved berete v jeziku, ki se ga učite.

Četrti zvezek Spominov izza groba zajema leta od 1815 do 1828. Chateaubriand v njem pripoveduje o Stotih dneh, ki jih preživi v Gentu ob kralju Ludviku XVIII., in o bitki pri Waterlooju, katere grmenje sliši v daljavi. Sledita Napoleonovo izgnanstvo in smrt na Sveti Heleni. Chateaubriand pripoveduje tudi o svoji karieri: bil je veleposlanik v Berlinu in Londonu, nato zunanji minister. Pomembna priča od znotraj opisuje Napoleonov padec in vrnitev kraljev ter nariše portret svoje prijateljice gospe Récamier. S prevodom vedno pred očmi lahko te slavne spomine berete v jeziku, ki se ga učite.

Mark Twain je kot otrok sanjal, da bi krmaril parnik po Mississippiju. Kot mladenič postane krmarjev vajenec in se mora na pamet naučiti vsakega zavoja reke in vsake sipine, podnevi in ponoči. Dvajset let pozneje se vrne na reko in odkrije, kako zelo se je svet spremenil. Spomini, anekdote in portreti, polni humorja: v tej knjigi razloži, od kod izvira njegov psevdonim »Mark Twain«, klic mornarjev, ki so merili globino reke. Ta knjiga, polna resničnih doživetij, se zlahka bere v jeziku, ki se ga učite.

V 5. stoletju pred našim štetjem se Atene in Šparta, največji grški mestni državi, vojskujeta skoraj trideset let. Tukidid, atenski vojskovodja, ki je vojno doživel, pripoveduje o bitkah, o kugi, ki prizadene Atene, o Periklejevih govorih in o katastrofalnem pohodu na Sicilijo. Skuša razumeti, kaj ljudi žene v vojno: strah, korist, čast. Njegovi nauki še vedno veljajo: o »Tukididovi pasti« govorimo še danes, ko sila v vzponu vznemiri uveljavljeno silo. S prevodom vedno pred očmi lahko to veliko zgodovinsko klasiko berete v jeziku, ki se ga učite.

V Indiji zamenjajo dva dojenčka: kapitanovega in narednikovega sina. Ker ne ve, kateri je njegov, kapitan Clinton oba dečka, Ruperta in Edgarja, vzgaja kot dvojčka. Ko je Edgarju šestnajst let, mu neznanka pove, da je njegova prava mati, in fant pobegne ter se pod lažnim imenom prijavi v vojsko. Z njim plujemo po Nilu navzgor skupaj z odpravo, poslano na pomoč generalu Gordonu, ki je bil leta 1884 oblegan v Kartumu. Pripoved o vojni in bratskem prijateljstvu, ki natančno sledi resničnemu pohodu. Roman je poln akcije in se zlahka bere v jeziku, ki se ga učite.

Nekega avgustovskega jutra celi vlaki bolnikov in romarjev odpeljejo iz Pariza v Lurd. Na vlaku upa na ozdravitev Marie, mlada ženska, ki ne more več hoditi. Ob njej potuje Pierre Froment, njen prijatelj iz otroštva, ki je postal duhovnik, a je izgubil vero: Marie moli tudi zato, da bi jo spet našel. Roman se odvije v petih dneh, sredi množic in bolnikov. Zola pokaže neizmerno upanje tistih, ki čakajo na čudež, in postavi vprašanje, ki se dotakne vsakogar: čemu verjeti spričo trpljenja? S prevodom vedno pred očmi lahko ta veliki Zolajev roman berete v jeziku, ki se ga učite.