Celoten katalog

Nekega jutra Jožefa K., pomembnega bančnega uslužbenca, doma aretirajo, ne da bi vedel zakaj. Kljub temu mu pustijo, da hodi v službo. Sodišče, ki mu sodi, zaseda na podstrešjih v predmestju, natrpanih s spisi, in nihče mu ne zna povedati, česa je obtožen. Kafka je prijatelja Maxa Broda prosil, naj ta roman po njegovi smrti sežge skupaj z drugimi rokopisi. Max Brod je to zavrnil. Prav iz te knjige večinoma izhaja beseda »kafkovski« za vsako absurdno situacijo, v kateri se človek izgubi med pravili in uradi. S čudnimi, včasih skoraj komičnimi prizori in s prevodom vedno pred očmi se roman bere v jeziku, ki se ga učite.

Na Irskem mladi Stephen Dedalus odrašča v katoliški družini, ki počasi obubožuje. Kot učenca pri jezuitih ga nekaj časa straši pridiga o peklu, ponudijo pa mu celo, da bi postal duhovnik. A v sebi čuti, kako raste drug klic: klic umetnosti. Joyce v njem le malo prikrito pripoveduje o svoji mladosti: kako občutljiv deček postane pisatelj, ki hoče misliti s svojo glavo. Junak nosi ime Dedala, lika iz grške mitologije, ki si je izdelal krila, da bi pobegnil. S prevodom vedno pred očmi lahko ta veliki Joyceov roman odkrijete v jeziku, ki se ga učite.

Na začetku 20. stoletja Emma Goldman, ki je pri šestnajstih prišla iz Rusije v Združene države, potuje po državi in zagovarja anarhizem, sanje o družbi brez gospodarjev. V teh esejih napada zapore, domoljubje, zakon brez ljubezni in puritansko hinavščino ter zagovarja pravico žensk, da same odločajo o svojem življenju. Njena besedila, ki so nastala iz predavanj, so neposredna in udarna. Še danes nas spodbujajo k razmisleku o tem, kaj človeka v resnici osvobodi. S prevodom vedno pred očmi lahko ta angažirana besedila berete v jeziku, ki se ga učite.

Po brodolomu se Gulliver, ladijski zdravnik, zbudi na plaži, z drobnimi vrvicami privezan na tla: znajde se pri Liliputancih, ljudstvu, ki meri komaj petnajst centimetrov. Na drugih potovanjih bo tokrat sam drobcen v deželi velikanov, nato pa bo odkril leteči otok in deželo, ki ji vladajo razumni konji. Pod videzom čudežne pravljice se skriva satira o ljudeh in njihovih prepirih, polna humorja. Knjiga je v slovarju pustila celo besedo: »liliputanski«. Gulliver pripoveduje o svojih potovanjih kot v ladijskem dnevniku in ta velika klasika se z užitkom bere v jeziku, ki se ga učite.

V Parizu ob koncu 19. stoletja Georges Duroy, nekdanji vojak brez prebite pare, po naključju sreča tovariša, ki je postal novinar in ga spravi k svojemu časopisu. Duroy, lep fant brez talenta in brez škrupulov, hitro spozna, da mu ženske lahko odprejo vsa vrata. Maupassant nariše portret zapeljivca, ki je pripravljen na vse, da bi uspel, in brez ovinkov pokaže zakulisje tiska, politike in denarja. Z živahnimi poglavji in jasnim slogom se roman zlahka bere v jeziku, ki se ga učite.

Ivan Iljič je spoštovan sodnik, ki si je zgradil udobno, ugledno in urejeno življenje. Nekega dne se po nepomembnem padcu v boku pojavi čudna bolečina, ki ga ne zapusti več. Počasi spozna, da je njegova bolezen huda in da se družina raje dela, kot da ničesar ne vidi. Pred smrtjo se sprašuje, ali je res živel. Ta kratka Tolstojeva zgodba ni izgubila nič svoje moči: postavlja vprašanje, ki si ga slej ko prej zastavi vsak, vprašanje o tem, kaj je zares pomembno. Zgodba je napisana v preprostem in neposrednem slogu ter se zlahka bere v jeziku, ki se ga učite.

Albert Einstein sam razloži relativnost širši javnosti. Da bi ga razumeli, uporablja vsakdanje primere: vlak, ki pelje ob peronu, dve streli, ki udarita v istem trenutku, kamen, ki ga spustimo skozi okno vagona. Da bi mu sledili, od svetlobne hitrosti do ukrivljenosti prostora, ne potrebujete višje matematike. Končno razumemo, zakaj čas in prostor nista takšna, kot smo mislili, in to razlaga Einstein sam. Napisana v jasnem slogu, s kratkimi poglavji, se knjiga zlahka bere v jeziku, ki se ga učite.

Leta 1859 filozof John Stuart Mill postavi preprosto vprašanje: do kod ima družba pravico nadzirati posameznika? Njegov odgovor je eno samo načelo: vsak mora imeti možnost misliti, govoriti in živeti po svoje, dokler ne škoduje drugim. Mill zagovarja svobodo izražanja, tudi za ideje, ki šokirajo, in svari pred »tiranijo večine«. V času družbenih omrežij nam njegovi argumenti pomagajo razumeti, kaj smemo reči in kaj moramo prenesti. S prevodom vedno pred očmi lahko to temeljno besedilo berete v jeziku, ki se ga učite.

»Bolan človek sem … Zloben človek sem.« Tako se začne izpoved nekdanjega nižjega uradnika, zagrenjenega in osamljenega, ki se je umaknil v kot Sankt Peterburga. Najprej izzivalno razloži, zakaj zavrača razum in napredek. Nato pripoveduje o ponižujočem večeru z nekdanjimi tovariši in o srečanju z mlado žensko, Lizo. Ta pripovedovalec se norčuje iz vsega, iz sebe in iz bralca, pa vendar očara. Knjiga pogosto velja za vstopna vrata v velike romane Dostojevskega. S prevodom vedno pred očmi lahko to vročično besedilo berete v jeziku, ki se ga učite.

Julien Sorel, sin žagarja iz Jure, je reven, ponosen in častihlepen ter na skrivaj občuduje Napoleona. Kot domači učitelj pri županu v Verrièresu zapelje njegovo ženo, gospo de Rênal. Nato se od semenišča v Besançonu do pariške palače markiza de La Mola vzpenja po družbi, ki ga zaničuje. To je veliki Stendhalov roman o častihlepju in ljubezni. Julien, sam proti vsej družbi, je eden najbolj fascinantnih junakov v književnosti. S prevodom vedno pred očmi lahko to mojstrovino berete v jeziku, ki se ga učite.

Na Wall Streetu pravnik zaposli novega prepisovalca, Bartlebyja, bledega in tihega mladeniča, ki je sprva zelo priden. Ko ga nekega dne šef prosi, naj z njim pregleda prepis, Bartleby preprosto odgovori: »Raje ne bi.« Nato z istim stavkom odgovori na vse prošnje, pisarne pa nikoli ne zapusti. Ta kratka zgodba, hkrati smešna in vznemirljiva, postavlja vprašanje, ki ga ne pozabimo: kaj storiti s človekom, ki vse zavrača, vljudno in brez jeze? Njegov stavek »Raje ne bi« je zaslovel po vsem svetu. Zgodba se prebere v enem dihu v jeziku, ki se ga učite.

Na praznični dan v Pireju, atenskem pristanišču, se Sokrat in njegovi prijatelji sprašujejo, kaj je pravičnost in ali je pravičen človek srečnejši od krivičnega. Da bi odgovoril, si Sokrat zamisli idealno državo, ki ji vladajo filozofi. Tam pove slavno prispodobo o votlini: priklenjeni ujetniki imajo sence na steni za resničnost. Že več kot dva tisoč let ta knjiga spodbuja razprave o oblasti, vzgoji in resnici. Še danes nam pomaga, da se vprašamo, kdo naj vlada in zakaj. S prevodom vedno pred očmi lahko ta veliki dialog berete v jeziku, ki se ga učite.

Nekega lepega junijskega jutra v Londonu Clarissa Dalloway pripravlja zabavo, ki jo prireja zvečer. Med dnevom, ki ga odmerja bitje Big Bena, se spominja svoje mladosti in Petra Walsha, moškega, s katerim se ni poročila. Drugje v mestu Septimus, nekdanji vojak, še vedno nosi vojno v sebi. Ves roman se odvije v enem samem dnevu, od enega lika do drugega pa prehajamo, kot da bi jih slišali misliti. Njegov prvi stavek, v katerem gospa Dalloway reče, da bo rože kupila kar sama, je postal slaven. S prevodom vedno pred očmi lahko to veliko klasiko berete v jeziku, ki se ga učite.

V Londonu Gabriel Syme, pesnik, ki je na skrivaj postal policist, doseže, da ga izvolijo v vrhovni svet evropskih anarhistov. Vsak od sedmih članov nosi ime enega dneva v tednu in Syme postane Četrtek. Tam odkrije zaroto in ogromnega, strašljivega vodjo, ki ga vsi kličejo Nedelja. Pregoni, maske, ki padajo, preobrati: nič ni takšno, kot se zdi. Chesterton iz tega naredi vohunski roman, poln humorja, ki mu je sam dal podnaslov »Nočna mora«. Roman v bliskovitem ritmu se zlahka bere v jeziku, ki se ga učite.

V Enotni državi, obdani z zidom, ljudje nimajo več imen, ampak številke. Vsi živijo po istem urniku, v steklenih hišah, kjer vsakdo vidi vse. D-503, inženir vesoljske ladje, ki naj bi to popolno srečo ponesla na druge planete, piše dnevnik za prebivalce teh planetov. Nato spozna I-330, žensko, ki se ne drži pravil. Ta roman, prepovedan v Sovjetski zvezi, je eden prvih velikih romanov o totalitarni družbi, George Orwell pa ga je prebral, preden je napisal »1984«. Napisan kot dnevnik, v kratkih zapiskih, se roman s prevodom vedno pred očmi bere v jeziku, ki se ga učite.

Seneka, filozof in svetovalec cesarja Nerona, piše svojim bližnjim, da bi jim pomagal bolje živeti. Prvi od teh šestih dialogov trdi, da življenje ni kratko, temveč da ga zapravljamo, ker se ukvarjamo z vsem drugim, le z življenjem ne. Preostali govorijo o duševnem miru, o srečnem življenju in o tem, kako modrec mirno prenaša žalitve. Njegovi nasveti o tem, kako uporabljati čas in obvladati samega sebe, še vedno nagovarjajo današnjega bralca, mnogi njegovi stavki pa so kot ustvarjeni za to, da si jih zapomnimo. S prevodom vedno pred očmi lahko to veliko klasiko berete v jeziku, ki se ga učite.

Diogen Laertski pripoveduje o življenju in idejah filozofov stare Grčije, od Talesa do Epikurja. Vidimo, kako Tales pade v jarek, ker gleda v zvezde, in kako Diogen Kinik sredi belega dne s svetilko v roki išče človeka ali Aleksandra Velikega prosi, naj se mu umakne s sonca. Te smešne ali presenetljive anekdote velike mislece približajo in jih pokažejo kot ljudi. Kar je kdo mislil, razumemo, ko vidimo, kako je živel: živ vstop v začetke filozofije. Vsako življenje je zgodba zase in knjigo lahko berete v svojem ritmu v jeziku, ki se ga učite.

Pariz, 1819. V skromnem penzionu Vauquer se stari Goriot, nekdanji izdelovalec rezancev, odreka vsemu za svoji hčeri, ki sta se poročili v visoko družbo. Njegov mladi sosed Rastignac, reven študent s podeželja, sanja, da bi vstopil v ta bleščeči svet. Skrivnostni Vautrin, še en stanovalec, mu razloži neusmiljena pravila tega sveta. Ta roman je iz Rastignaca v francoščini naredil občno ime za častihlepnega mladeniča. Je eden vrhuncev »Človeške komedije«, roman o denarju, častihlepju in očetovi ljubezni. S prevodom vedno pred očmi lahko ta veliki Balzacov roman berete v jeziku, ki se ga učite.

Doktor Raymond v svojem laboratoriju operira možgane mladega dekleta Mary, da bi lahko videla skriti svet za našim, kar so v starem veku imenovali »videti boga Pana«. Mnogo let pozneje si v Londonu možje iz visoke družbe drug za drugim vzamejo življenje in vsakič se zdi, da je njihovo pot prekrižala ista ženska. Ta kratka zgodba, pripovedana po delih kot preiskava, strah gradi z drobnimi potezami. Lovecraft jo je občudoval in sodi med velike klasike fantastike. S prevodom vedno pred očmi lahko srh doživljate v jeziku, ki se ga učite.

Enajst novel o Kitajski v dvajsetih letih 20. stoletja. Srečamo vdovo, ki jo ob novem letu zavrača vsa vas, razočaranega izobraženca, ki sam pije v gostilni, mlad par, ki ga loči revščina, in moškega, ki hoče ugasniti večno luč v templju svoje vasi. Po zbirki »Klic« Lu Xun, največji pisatelj moderne kitajske književnosti, tu prinaša bolj intimne zgodbe, ki nežno in jasnovidno kažejo deželo, ki se spreminja. Novele so kratke in se berejo ena za drugo v jeziku, ki se ga učite.

Podeželski zdravnik, ki ga ponoči sredi snežnega meteža pokličejo k bolniku, nima konja, da bi odšel. V kazenski koloniji častnik obiskovalcu ponosno predstavi nenavaden stroj za usmrčevanje. Umetnik v stradanju tedne ostaja brez hrane v svoji kletki, množica pa se ga počasi naveliča. V teh treh vznemirjajočih Kafkovih zgodbah, ki se jih ne pozabi, se vsakdan brez opozorila sprevrže v nočno moro. Zgodbe so kratke in napisane z natančnimi stavki, zato se vsaka prebere v enem dihu v jeziku, ki se ga učite.

Okoli leta 400 Avguštin, ki je postal škof v Hiponu v severni Afriki, pripoveduje o svojem življenju in se pri tem neposredno obrača na Boga. Spominja se otroštva, hrušk, ki jih je ukradel samo zaradi užitka v slabem dejanju, mladosti v Kartagini in dolgega iskanja resnice. Vse do dne, ko na vrtu v Milanu zasliši otroški glas, ki poje: »Vzemi in beri.« Ta knjiga pogosto velja za prvo veliko avtobiografijo Zahoda. V njej spoznamo človeka, ki dvomi, se moti in išče samega sebe, z iskrenostjo, ki gane še danes. S prevodom vedno pred očmi lahko to veliko klasiko berete v jeziku, ki se ga učite.

»Človek se je rodil svoboden, a povsod je v okovih.« Rousseau izhaja iz te ugotovitve in išče obliko združenja, v kateri bi vsak, ko se združi z vsemi, ubogal samo sebe. Iz te pogodbe izpelje preprosto zamisel: oblast pripada ljudstvu, zakon pa mora izražati voljo vseh. Proti tistim, ki so oblast utemeljevali na sili ali božji pravici, jo Rousseau utemelji na soglasju državljanov. Ta knjižica je navdihnila francosko revolucijo in še danes pomaga razumeti, od kod izvirajo naše zamisli o demokraciji in enakosti. S prevodom vedno pred očmi lahko to temeljno besedilo berete v jeziku, ki se ga učite.

Sirota Denise z dvema mlajšima bratoma pride iz Normandije v Pariz. Njenega strica, malega trgovca s suknom, uničuje veleblagovnica nasproti, »Ženski raj«. Denise se tam zaposli kot prodajalka, druge prodajalke jo zasmehujejo, a počasi pritegne pozornost lastnika, častihlepnega Octava Moureta. Ogromni oddelki, bleščeče izložbe, stranke, ki zapravljajo, ne da bi štele denar: Zola pripoveduje o rojstvu veleblagovnic in o poštenem dekletu, ki ga denar ne more kupiti. S prevodom vedno pred očmi se ta privlačna zgodba zlahka bere v jeziku, ki se ga učite.