Francoski romanopisec, vodilna osebnost naturalizma in avtor cikla o Rougon-Macquartovih, ki je z „J’accuse“ branil Dreyfusa. Napisal je „Nano“, „Germinal“ in „Damski raj“, ki jih berejo zaradi podobe družbe drugega cesarstva.
Émile Zola se je rodil leta 1840 v Parizu in odraščal v Aix-en-Provenceu, kjer se je spoprijateljil s Paulom Cézannom. Njegov oče, inženir italijanskega rodu, je umrl, ko je bil Émile star sedem let. Po dveh neuspelih poskusih mature je delal pri založbi Hachette, nato postal novinar in umetnostni kritik ter zagovarjal Maneta. Ime mu je ustvaril „Thérèse Raquin“ (1867).
Kot vodja naturalističnega gibanja je petindvajset let pisal „Les Rougon-Macquart“, dvajset romanov o eni družini v času drugega cesarstva. Med njimi so „L'Assommoir“ (1877), ki mu je prinesel bogastvo, „Nana“ (1880), „Damski raj“ (1883), „Germinal“ (1885) o stavki rudarjev in „La Bête humaine“ (1890).
Leta 1898 je v časopisu L'Aurore objavil „J'accuse…!“ v obrambo kapitana Dreyfusa, ki je bil po krivem obsojen. Zaradi obtožbe obrekovanja je eno leto preživel v izgnanstvu v Angliji. Umrl je leta 1902 v Parizu, zastrupljen z dimom iz zamašenega dimnika, leta 1908 pa so ga prenesli v Panthéon.