Junak našega časa

Na Kavkazu tridesetih let 19. stoletja več glasov pripoveduje o istem človeku: o Pečorinu, briljantnem, razsodnem in uničujočem ruskem častniku. Star stotnik poroča o ugrabitvi mlade Čerkezinje, nato pa popotnik, ki je ta zapis prejel, pride do zvezkov pogrešanega. V njih beremo o sezoni v zdravilišču, kjer Pečorin iz dolgčasa zapelje kneginjo, in o dvoboju, ki ga vodi kakor poskus. Roman raziskuje dolgčas in to, kar neka generacija naredi s svojimi neizrabljenimi močmi. Lermontov sestavi razbit portret, v katerem je vrstni red pripovedi enako pomemben kakor dejstva.