Ivan Iljič je spoštovan sodnik, ki si je zgradil udobno, ugledno in urejeno življenje. Nekega dne se po nepomembnem padcu v boku pojavi čudna bolečina, ki ga ne zapusti več. Počasi spozna, da je njegova bolezen huda in da se družina raje dela, kot da ničesar ne vidi.
Pred smrtjo se sprašuje, ali je res živel. Ta kratka Tolstojeva zgodba ni izgubila nič svoje moči: postavlja vprašanje, ki si ga slej ko prej zastavi vsak, vprašanje o tem, kaj je zares pomembno.
Zgodba je napisana v preprostem in neposrednem slogu ter se zlahka bere v jeziku, ki se ga učite.
