Nekega jutra Jožefa K., pomembnega bančnega uslužbenca, doma aretirajo, ne da bi vedel zakaj. Kljub temu mu pustijo, da hodi v službo. Sodišče, ki mu sodi, zaseda na podstrešjih v predmestju, natrpanih s spisi, in nihče mu ne zna povedati, česa je obtožen.
Kafka je prijatelja Maxa Broda prosil, naj ta roman po njegovi smrti sežge skupaj z drugimi rokopisi. Max Brod je to zavrnil. Prav iz te knjige večinoma izhaja beseda »kafkovski« za vsako absurdno situacijo, v kateri se človek izgubi med pravili in uradi.
S čudnimi, včasih skoraj komičnimi prizori in s prevodom vedno pred očmi se roman bere v jeziku, ki se ga učite.
