Pikova dama

Hermann, inženirski častnik, noč za nočjo spremlja igre svojih tovarišev, ne da bi kdaj stavil eno samo karto. Izve, da naj bi stara grofica hranila skrivnost treh dobitnih kart, nekoč pridobljeno v Parizu, in se odloči, da ji jo bo iztrgal. Da bi se ji približal, hlini ljubezen do Lizavete, mlade sorodnice, ki živi pri njej, in se neke noči vtihotapi v hišo. Pripoved raziskuje pohlep, hladen račun in tisti delež naključja, ki ga noben račun ne zmanjša. Puškin ohranja ravnovesje med karakterno študijo in fantastično povestjo, ne da bi kdaj povedal, katera prevlada.