Stefan Zweig opisuje Dunaj svoje mladosti, ki ga imenuje svet varnosti: mesto, ki je verjelo v napredek in se bolj navduševalo nad gledališčem kot nad politiko. Sledijo odkritje književnosti, potovanja v Pariz, London ali Indijo in srečanja z Rilkejem, Rodinom ali Verhaerenom.
Zweig je te spomine napisal v izgnanstvu, malo pred smrtjo: nostalgičen portret Evrope, po kateri se je potovalo brez potnega lista in ki je bila tik pred izginotjem.
Pripovedana v prvi osebi, kot zaupna izpoved, se knjiga z užitkom bere v jeziku, ki se ga učite.
