Štiriindvajset ur iz življenja neke ženske

V penzionu na Rivieri beg gospe Henriette, ki je odšla z mladim Francozom, spoznanim dan prej, razdvoji mizo stalnih gostov. Pripovedovalec, edini, ki to žensko brani, kmalu zatem prejme zaupanje gospe C., sedeminšestdesetletne Angležinje, ki že dvajset let hrani spomin na en sam dan. Vdova brez opravil je nekega večera v igralnici v Monte Carlu opazovala ne obrazov igralcev, temveč njihove roke. Roke zelo mladega moškega jo zadržijo in odloči se poseči vmes. Pripoved raziskuje nenadno strast, naključje in tisti del življenja, ki obsega štiriindvajset ur.