Na Kavkazu v tridesetih letih 19. stoletja star kapitan popotniku pripoveduje zgodbo Pečorina, mladega ruskega častnika, briljantnega, naveličanega in nevarnega za tiste, ki ga ljubijo. Nato popotnik dobi v roke njegov dnevnik. V njem beremo, kako Pečorin iz golega dolgočasja zapelje kneginjico in kako se hladno, skoraj iz radovednosti, bije v dvoboju.
Lermontov, ki je tudi sam umrl v dvoboju pri šestindvajsetih letih, je iz Pečorina naredil enega najbolj fascinantnih likov ruske književnosti: junaka, ki to ni.
Roman, sestavljen iz petih kratkih zgodb, se zlahka bere v jeziku, ki se ga učite.
