Celoten katalog

Roman z ameriškega Divjega zahoda. Okoli leta 1890 na bregu reke Kootenai, blizu meje med Kanado in Združenimi državami, šestnajstletna deklica, ki živi sama med Indijanci, skoči v ledeno vodo, da bi rešila otroka. Dan Overton, vodnik, ki ga spoštuje vsa pokrajina, jo odpelje živet med belce, v vas Sinna Ferry v Idahu. Tam se imenuje Montana, noče povedati, od kod prihaja, in skrbno hrani skrivni načrt kraja, bogatega z zlatom. Živ portret svobodne in drzne junakinje v deželi gozdov in iskalcev zlata.

Angleški ljubezenski roman. Devetnajstletna Stella, rojena v Italiji, pobegne iz penzionata v Firencah in najde zatočišče pri svojem stricu Jamesu Etheridgeu, starem sanjavem slikarju, ki živi ob Temzi. Tam spozna lorda Leycestra, vihravega dediča sosednjega posestva Wyndward. Med njiju stopita ponos plemiške družine, ki mu je namenila drugo žensko, in Jasper Adelstone, pravnik, ki je pripravljen na vse, da bi se poročil s Stello. Ljubezenska zgodba, polna preobratov, ki jo nosi odkrita in spontana junakinja.

To kratko besedilo, napisano na predvečer revolucij leta 1848, predstavlja zgodovino družb kot zaporedje razrednih bojev. Marx in Engels opišeta vzpon meščanstva, preobrazbo dela z industrijo in nastanek proletariata, ki naj bi se po njunem mnenju organiziral. Razgrneta svoj program in pretreseta druge socialistične tokove svojega časa. Delo raziskuje razmerja med gospodarsko in politično močjo. Avtorja iz njega naredita poziv, čigar formulacije so zaznamovale politično besedišče.

Mladeniča iz visoke družbe lažeta, da bi se izognila svojim obveznostim. Jack, resen skrbnik na podeželju, si je izmislil mlajšega brata in si nadene njegovo ime, kadar gre v London zabavat se; Algernon si je izmislil bolnega prijatelja, Bunburyja, ki ga baje obišče vsakič, ko ga začne dolgočasiti kakšna družabna obveznost. Mladi ženski, obe odločeni ljubiti le moškega s tem imenom, soočita obe prevari iz oči v oči. Igra govori o zakonu, viktorijanski spodobnosti in konvencijah, ki jih replike drugo za drugo obračajo na glavo. Wilde gradi strnjeno komedijo, v kateri vsaka duhovita misel požene dogajanje naprej.

Velikanska želva reši moškega, ki jo je nekoč negoval, najmlajši od treh mladičev nosača ne uboga matere, plamenec pa drago plača za svojo nečimrnost. Teh osem zgodb daje besedo živalim ob reki Parani, ki delajo, se prepirajo in se učijo iz lastnih napak. Ljudje se v njih pojavijo kot lovci ali ranjenci, gozd pa živi naprej tudi brez njih. Zbirka govori o previdnosti, medsebojni pomoči in zakonih narave, ki ničesar ne odpušča. Quiroga, ki je pisal za svoje otroke, združuje humor živalske basni z natančnostjo človeka, ki je tam sam živel.

Laura živi sama z očetom v osamljenem gradu na Štajerskem, daleč od vsakega sosedstva. Nesreča s kočijo pod njuno streho pripelje mlado gostjo Carmillo, katere medlost in lepota takoj prevzameta hišo. Ko njuno prijateljstvo postaja tesnejše, Laura slabi, okoliške vasi pa pretresajo nepojasnjene smrti. Pripoved raziskuje prepovedano željo, oblast nad mladim dekletom in strah, ki se naseli v zaprtem prostoru. Le Fanu četrt stoletja pred Drakulo izoblikuje trajne poteze vampirske podobe.

Kandid, vzgojen na gradu v Vestfaliji, se od učitelja Panglossa nauči, da je vse najboljše v najboljšem od vseh mogočih svetov. Ker je poljubil Kunigundo, ga spodijo, nato pa prehodi vojno, inkvizicijo, lizbonski potres in ameriške kolonije. Vsaka nesreča preizkusi nauk o optimizmu, ki ga še naprej ponavlja, ne da bi mu povsem verjel. Povest raziskuje zlo, previdnost, suženjstvo in ničevost sistemov, ki trdijo, da pojasnijo vse. Voltaire napreduje v zelo kratkih poglavjih, kjer ironija nadomešča dokaz.

Med vojno leta 1870 deset potnikov v isti poštni kočiji zapusti Rouen, ki so ga zasedli Prusi: ugledni meščani, dve redovnici, demokrat in prostitutka z vzdevkom Kepica loja. Pruski častnik jih zadrži v gostilni in postavi svoje pogoje, potniki pa spoznajo, koliko so vredna njihova načela. Mlada ženska, edina, ki je z njimi delila svojo hrano, postane tarča vseh pritiskov. Okoli te zgodbe knjiga zbira še enajst Maupassantovih novel, ki z vojno nimajo nobene zveze: zgodbe o zakonih, prešuštvih, denarju in drobnih meščanskih dogovorih. Zbirka, ki pokaže Maupassantov natančen in ironičen pogled na družbeno hinavščino.

Sam v svoji normandijski hiši moški piše dnevnik o težavah, ki ga mučijo, odkar je mimo priplula brazilska trijamborna ladja. Slabo spi, ponoči izpije vodo iz vrča, ne da bi se tega spominjal, in se prepriča, da ob njem živi nevidno bitje. Njegovi zapiski, sprva metodični, zdrsnejo v boj s prisotnostjo, ki je ne more ne pokazati ne poimenovati. Zvezek okrog te pripovedi zbira še druge Maupassantove novele, v katerih strah in vsakdanja krutost načenjata ozka življenja. Avtor raziskuje mejo med prividom in resničnostjo, ne da bi kdaj razsodil.

Na Kavkazu tridesetih let 19. stoletja več glasov pripoveduje o istem človeku: o Pečorinu, briljantnem, razsodnem in uničujočem ruskem častniku. Star stotnik poroča o ugrabitvi mlade Čerkezinje, nato pa popotnik, ki je ta zapis prejel, pride do zvezkov pogrešanega. V njih beremo o sezoni v zdravilišču, kjer Pečorin iz dolgčasa zapelje kneginjo, in o dvoboju, ki ga vodi kakor poskus. Roman raziskuje dolgčas in to, kar neka generacija naredi s svojimi neizrabljenimi močmi. Lermontov sestavi razbit portret, v katerem je vrstni red pripovedi enako pomemben kakor dejstva.

Roman kanadskega pisatelja Arthurja Stringerja, ki je izšel leta 1915 in je napisan v obliki dnevnika. Mlada ženska iz newyorške visoke družbe, ki nenadoma izgubi premoženje, se skoraj brez premisleka poroči z Duncanom McKailom, Kanadčanom škotskega rodu, nekdanjim inženirjem, ki zdaj na zahodu Kanade prideluje pšenico. Spozna kočo iz desk sredi prerije, švedskega hlapca, kokoši, kuhinjo in osamljenost. Iz dneva v dan vse pripoveduje prijateljici Matildi Anne, ki je ostala v Evropi. Pripoved, polna humorja in iskrenosti, o učenju novega življenja in zakona.

V Kentuckyju mora mlada Patricia Adair rešiti Rosemeade, družinsko hišo, v kateri živi njen dedek. Napiše gledališko igro po ljubezenskih pismih svoje prababice. V New Yorku producent Godfrey Vandeford igro kupi, ne da bi jo prebral: hoče, da propade, da bi dal lekcijo svoji zvezdi. Toda Patricia prispe na Broadway polna zaupanja, on pa se zaljubi vanjo. Živahen in duhovit ljubezenski roman, ki se seli med travniki Kentuckyja in svetom gledališč.

Hidalgo iz Manče je prebral toliko viteških romanov, da se pod imenom don Kihot odpravi na pot. Na mrhi in ob zgovornem ter praktičnem kmetu Sanču Pansi ima gostilne za gradove in mline za velikane. Njegovi pohodi se končujejo z udarci in nesporazumi, oproda pa čaka obljubljeni otok. Roman raziskuje razmik med ideali in svetom ter to, kar norost enega človeka razkrije o tistih, ki se mu posmehujejo. Cervantes prepleta burko in melanholijo v pripovedi, ki si izmisli lastne komentatorje.

Ameriški ljubezenski roman. Bogati Američan Edward Courtlandt se po dveh letih v džunglah Burme vrne v Pariz, da bi znova videl Noro Harrigan, ameriško pevko irskega rodu, ki v Operi poje pod imenom Eleonora da Toscana. Ko vdre v njeno stanovanje, ona ustreli z revolverjem, a ga zgreši, nato izgine, časopisi pa pišejo o ugrabitvi. Dogajanje se preseli na obale Komskega jezera, kjer ji neki princ vztrajno dvori. Kar se je med njima zgodilo dve leti prej, ostaja skrivnost, ki jo roman med komedijo in napetostjo postopoma razkriva.

Šest Senekovih dialogov, od katerih je vsak naslovljen na bližnjega, tu tvori celoto. Prvi zagovarja misel, da življenje ni kratko, ampak ga zapravljamo, zaposleni z vsem razen z življenjem; drugi govorijo o duševnem miru, o srečnem življenju in o učenem brezdelju. Sledita še trdnost modreca, ki je žalitev ne doseže, in vprašanje nesreče, ki zadene dobre ljudi. Ta besedila raziskujejo rabo časa, obvladovanje strasti in to, kar je zares v naši moči. Seneka piše bolj kot svetovalec kakor kot teoretik, s formulacijami, narejenimi za pomnjenje.

Pripovedovalec, nastanjen v zapuščenem provansalskem mlinu, pariškim bralcem pošilja zgodbe o pokrajini in njenih ljudeh. Srečamo kozo gospoda Seguina, župnika iz Cucugnana, korziške svetilničarje in star zakonski par, pozabljen na podeželju. Pripovedi izmenjujejo burko, legendo in kratke prizore, v katerih celo življenje obsega nekaj strani. Zbirka raziskuje podeželsko Provanso, njene izginjajoče obrti in domotožje človeka, ki jo gleda od daleč. Daudet piše preprosto in pevno prozo, skozi katero pogosto presije melanholija.

Življenjepis, izdan leta 1884 v zbirki o slavnih ženskah. Florence Fenwick Miller pripoveduje življenje Angležinje Harriet Martineau, rojene leta 1802 v Norwichu v družini, ki je izhajala iz francoskih protestantskih beguncev. Gluha od mladosti in brez voha postane pisateljica in doseže izjemen uspeh z zgodbami, ki razlagajo ekonomijo. Knjiga sledi njenemu potovanju v Združene države, kjer se je postavila proti suženjstvu, petim letom bolezni, njenemu prevodu Augusta Comta in člankom za velik londonski časnik. Portret svobodne in neutrudne ženske, oprt na neobjavljena pisma.

Potopisna in zgodovinska knjiga, izdana v Bostonu leta 1910 pod psevdonimom Francis Miltoun. Avtor obišče rezidence francoskih kraljev v Parizu in okoli prestolnice: Louvre, Tuileries, Palais-Royal, Vincennes, Fontainebleau, Versailles, Saint-Germain-en-Laye, Rambouillet, Chantilly, Compiègne. Pripoveduje tudi o umetnosti francoskega vrta in o velikih kraljevih lovih. Namesto letnic zbira anekdote, ki so jih zapustili stari kronisti. Živahen sprehod skozi stoletja francoske zgodovine.

V devetih razdelkih aforizmov se Nietzsche loti predsodkov filozofov in njihovega zahtevka po nepristranski resnici. Preučuje izvor moralnih vrednot, razlikuje med moralo gospodarjev in moralo sužnjev ter oporeka verskim gotovostim svojega časa. Njegove opazke prehajajo od teorije spoznanja h kritiki nravi. Knjiga raziskuje, koliko so vredne same vrednote in od kod jemljejo svojo veljavo. Avtor razvija izzivalno misel, pisano v drobcih namesto v sklenjenih dokazih.

Angleški humoristični roman. V Londonu Lionel Mortimer, mlad odvetnik brez strank in pisatelj brez založnika, ne zmore več plačevati najemnine. Ustavi splašenega konja in priskoči na pomoč mladi ženski, Beatrice Blair, ki mu pripoveduje o skrivni pogodbi, po kateri hrepenijo vlade, in ga prosi, naj ji pomaga vlomiti v neko hišo, da bi jo dobila nazaj. Lionel z veseljem privoli. V zgodbo se zapletejo tudi drugi liki, med njimi Tony Wild, bogat brezdelnež, ki išče vznemirjenje, in zadeva jih pripelje vse do podeželske gostilne. Lahkotna pustolovščina, polna preobratov in humorja.

Osem let prej je Anne Elliot po nasvetu bližnjih pretrgala zaroko z mornariškim častnikom brez premoženja. Zdaj je nevidna hči družine, ki jo je uničila nečimrnost, in v njeno okolje se vrne kapitan Wentworth, premožen in iskan. Srečanja se množijo v ozkem krogu, kjer se nič ne pove naravnost in kjer vsak opazuje druge. Roman raziskuje obžalovanje, tiho zvestobo in težo nasvetov, ki jih človek uboga sebi v škodo. Jane Austen ubere resnejši ton, pozoren na izgubljeni čas in na to, kar zahteva druga priložnost.

Nekega jutra Josefa K., bančnega prokurista, v njegovi sobi aretirata dva paznika, ki mu o obtožbi ne povesta ničesar in mu pustita, da gre v službo. Postopek se nadaljuje, ne da bi mu ga kdaj pojasnili, v podstrešjih predmestne stavbe, kjer zaseda sodišče, zasuto s spisi. K. se posvetuje z bolnim odvetnikom, s slikarjem, ki živi od sodnikov, in s trgovcem, ki ga je požrl lastni proces. Vsak korak ga pogrezne globlje v upravo, katere višjih stopenj ni videl nihče. Roman, objavljen po Kafkovi smrti, raziskuje krivdo, oblast in instanco, ki je ni mogoče nikoli doseči.

Ameriški roman. Kentucky, leto 1925. Šestnajstletna Ellen Gaddy dela na družinski kmetiji, ki jo je ustanovil francoski prednik. Njen oče, strog katoličan, polaga vse upe v mlajšo sestro Frankie, ki se uči klavirja. Ellen se zaljubi v Christiana, mladega hlapca, ki jo zlorabi in izgine; noseča svoje stanje prikriva pred družino in zapusti kmetijo. Roman jo spremlja kakih dvanajst let, skozi veliko gospodarsko krizo, v ritmu letnih časov, živali in ljudskih pesmi. Občutljiv in nepolepšan portret podeželskega življenja.

Roman britanskega pisatelja Comptona Mackenzieja, ki je izšel leta 1911. V 18. stoletju živi Curtain Wells, izmišljeno angleško zdraviliško mesto, v ritmu kopeli, plesov in igralnih miz, pod oblastjo Beauja Rippla, razsodnika elegance. Mladi Phyllidi Courteen, ki ji mati zaradi dediščine želi preprečiti poroko, dvori Francis Vernon, zadolžen kvartopirec, ki ji govori o skupnem pobegu, medtem ko mladi pesnik Charles Lovely skuša osvojiti njeno srce. Duhovita komedija nravi, napisana v jeziku 18. stoletja.