Celoten katalog

Pariz, leto 1482: mlada Esmeralda pleše na trgu pred katedralo, medtem ko mesto praznuje praznik norcev. Iznakaženi zvonar Quasimodo in nadduhovnik Claude Frollo, ki ga je vzgojil, sta oba pretresena ob njej. Med samostanom, Dvorom čudežev in sramotilnim odrom dekle postane predmet želje, ki se ne izreče. Roman raziskuje fanatizem, nasilje množic, lepoto in grdoto ter katedralo kot kamniti spomin neke dobe. Hugo iz srednjeveškega Pariza naredi samostojno osebo, obnovljeno ulico za ulico.

Pripovedovalec, nastanjen v zapuščenem provansalskem mlinu, pariškim bralcem pošilja zgodbe o pokrajini in njenih ljudeh. Srečamo kozo gospoda Seguina, župnika iz Cucugnana, korziške svetilničarje in star zakonski par, pozabljen na podeželju. Pripovedi izmenjujejo burko, legendo in kratke prizore, v katerih celo življenje obsega nekaj strani. Zbirka raziskuje podeželsko Provanso, njene izginjajoče obrti in domotožje človeka, ki jo gleda od daleč. Daudet piše preprosto in pevno prozo, skozi katero pogosto presije melanholija.

Elizabeth Bennet, druga od petih sester, živi v družini nižjega angleškega plemstva, kjer o prihodnosti hčera odloča poroka. Prihod premožnega soseda in njegovega prijatelja Darcyja, ki velja za ošabnega, razburka ravnovesje celotne soseske. Med govoricami in prenagljenimi sodbami se Elizabeth znajde pred moškim, o katerem misli, da ga že pozna. Roman raziskuje družbene predsodke, stanovski ponos in položaj žensk v Angliji zgodnjega 19. stoletja. Jane Austen razvije natančno ironijo, ki iz komedije nravi naredi študijo čustev in družbenih navad.

Pod Neronom se patricij Vinicij zaljubi v Ligijo, kraljevsko talko, vzgojeno v rimski družini in na skrivaj kristjanko. Vajen dobiti, kar hoče, jo da zahtevati v palačo; ona mu uide, on pa odkrije skupnost s pravili, nasprotnimi njegovim. Ko Rim zagori in Neron išče krivce, kristjane vržejo v areno, Vinicij pa mora izbrati stran. Roman raziskuje oblast, spreobrnjenje in odpornost porajajoče se vere. Sienkiewicz cesarski Rim obnovi z zgodovinarjevo skrbnostjo, ne da bi se odrekel pustolovskemu romanu.

Torchy, iznajdljiv in pozoren uslužbenec, pripoveduje o svojih izkušnjah v svetu poslov in družbenih odnosov. Skozi srečanja, zlasti z Vee, odkriva tankosti človeškega častihlepja in iger vpliva. Njegov pogled, hkrati naiven in oster, vnaša humor in stvarnost. Vsak položaj postane priložnost za učenje in rast. Avtor prinaša živo pripoved, ki spaja komedijo in družbeno kritiko.

Benjamin Franklin pripoveduje svojo pot od bratove tiskarne v Bostonu do javnih poslov v Filadelfiji. Opisuje samoukovo učenje, prve časopise, bralna društva, ki jih ustanavlja, in svoj načrt, kako si pridobiti trinajst vrlin. Pripoved sledi obrtniku, ki postane založnik, izumitelj, ugledni meščan in nato predstavnik kolonij v Evropi. Knjiga raziskuje delo, varčnost, javno korist in misel, da se značaj gradi tako, kakor se izuči obrt. Franklin poda eno prvih pripovedi o osebnem uspehu, in to v tonu pisma sinu.

Harriet, zavzeta ženska in ostra opazovalka svojega časa, pripoveduje o svoji miselni in osebni poti v spreminjajoči se družbi. Skozi svoje izkušnje raziskuje vprašanja izobrazbe, položaja žensk in družbene pravičnosti. Njen kritični pogled izpostavi spone, naložene ženskam, in možnosti osvoboditve. Pripoved ponuja potop v življenje, zaznamovano s premislekom in dejanjem. Avtorica prinaša poučno pričevanje o bojih in družbenih preobrazbah devetnajstega stoletja.

V desetem letu obleganja Troje Agamemnon Ahilu vzame ujetnico, ki mu je pripadala, in najboljši med Ahajci se umakne v svoj šotor. Brez njega grška vojska bije boj na ravnini: dvoboj Parisa in Menelaja, Diomedovi podvigi, Hektorjevo slovo od Andromahe. Odposlanstvo pride rotit Ahila, naj se vrne, a zaman, medtem ko Trojanci prodirajo in predrejo nasip pred ladjami. Ta prva knjiga raziskuje jezo, čast in težo bogov nad ljudmi. Homer vsakemu bojevniku da ime, poreklo in podrobno opisano smrt.

V krogih francoske oblasti se diplomati in dvorjani gibljejo v strogo urejenem svetu, kjer ima vsaka kretnja svoj pomen. Politične in osebne spletke se prepletajo ter razkrivajo častihlepja, tekmovalnost in krhka zavezništva. Za sijajem stojijo nenehne napetosti in računice. Ta pripoved potopi bralca v notranje mehanizme oblasti in družbenega predstavljanja. Avtor ponuja natančno opazovanje vedenja in iger vpliva.

Po devetnajstih letih galej zaradi ukradenega hleba Jean Valjean ne najde ne dela ne zatočišča, dokler ga neke noči ne sprejme škof. Kot drug človek in pod lažnim imenom vzame k sebi Cosette, hčer delavke, ki je umrla v bedi, in jo vzgaja v skrivanju. Inšpektor Javert, ki si ne more predstavljati, da bi se kaznjenec spremenil, ga zasleduje po vsej Franciji do barikad leta 1832. Roman raziskuje bedo, zakon, odrešitev in to, kar družba naredi s tistimi, ki jih je obsodila. Hugo prepleta usode nekaj življenj s podobo celega stoletja in z lastnim zagovorom.

Leta 1805 Rusija vstopi v vojno z Napoleonom, peterburški saloni pa o tem razpravljajo v francoščini. Roman sledi Pierru Bezuhovu, nerodnemu dediču, ki išče smisel, knezu Andreju Bolkonskemu, ki odide na fronto, da bi ubežal svojemu življenju, in Nataši Rostovi, katere otroštvo se konča med dvema plesoma. Od Moravske do požara Moskve se zasebne usode vozlajo sredi vojsk. Delo raziskuje ljubezen, smrt, vero in delež posameznikov v dogodkih. Tolstoj prepleta družinsko kroniko z razmislekom o zgodovini in zavrača, da bi jo pojasnjevali veliki možje.

Fjodor Karamazov, razuzdani oče, se zoperstavi najstarejšemu sinu Dmitriju zaradi dediščine in zaradi iste ženske. Okrog njiju ubereta nasprotni poti Ivan, ki ga muči vprašanje zla, in Aljoša, novinec v samostanu, medtem ko ju opazuje služabnik Smerdjakov. Ko starca umorijo, sum pade na Dmitrija, in sojenje vsakogar prisili, da pove, v kaj verjame. Roman raziskuje krivdo, svobodo in vero v svetu, kjer se zdi vse dovoljeno. Dostojevski kriminalno pripoved požene tako daleč, da vpraša, kdo v družini je sploh nedolžen.

Trojanci so prišli do ladij in ogenj že grozi ladjevju, ko Patroklos od Ahila izprosi njegovo orožje, da bi jih odbil. Njegova smrt pod Hektorjevimi udarci Ahila vrne v boj, z oklepom, ki ga je skoval Hefajst, in z besom, ki ga nič ne ustavi. Ravnina, nato reka, nato troje obzidje vidijo, kako se moža srečata, mesto pa gleda. Ta druga knjiga raziskuje žalovanje, maščevanje in usmiljenje, ki ga sovražnik še zmore vzbuditi. Homer pesnitev pripelje do Hektorjevega pogreba, po noči, ko pride oče prosit za truplo svojega sina.

V devetih razdelkih aforizmov se Nietzsche loti predsodkov filozofov in njihovega zahtevka po nepristranski resnici. Preučuje izvor moralnih vrednot, razlikuje med moralo gospodarjev in moralo sužnjev ter oporeka verskim gotovostim svojega časa. Njegove opazke prehajajo od teorije spoznanja h kritiki nravi. Knjiga raziskuje, koliko so vredne same vrednote in od kod jemljejo svojo veljavo. Avtor razvija izzivalno misel, pisano v drobcih namesto v sklenjenih dokazih.

Navaden človek je proti svoji volji potegnjen v temno afero, polno laži in zakopanih skrivnosti. Bolj ko skuša razumeti, bolj mu resničnost uhaja in briše se meja med resnico in prividom. Dogodki dobijo vznemirljiv obrat, ki omaje zanesljivost njegovih zaznav. Pripoved ustvarja moteče in postopno ozračje, v katerem prevlada dvom. Avtor raziskuje psihologijo in strah s prefinjeno, vztrajno napetostjo.

Robert Orange, premišljen in ambiciozen mladenič, se giblje v družbi, kjer videz in častihlepje oblikujeta odnose. Razpet med osebnimi težnjami in družbenimi sponami skuša najti svoje mesto in potrditi svoje odločitve. Njegova srečanja razkrivajo napetosti med iskrenostjo in priložnostništvom. Zgodba tenkočutno raziskuje družbeno dogajanje ter izpostavi zvijače in kompromise. Avtorica ponuja niansirano delo o osebnem častihlepju in mehanizmih družbenega sveta.

Osem let prej je Anne Elliot po nasvetu bližnjih pretrgala zaroko z mornariškim častnikom brez premoženja. Zdaj je nevidna hči družine, ki jo je uničila nečimrnost, in v njeno okolje se vrne kapitan Wentworth, premožen in iskan. Srečanja se množijo v ozkem krogu, kjer se nič ne pove naravnost in kjer vsak opazuje druge. Roman raziskuje obžalovanje, tiho zvestobo in težo nasvetov, ki jih človek uboga sebi v škodo. Jane Austen ubere resnejši ton, pozoren na izgubljeni čas in na to, kar zahteva druga priložnost.

Nekega jutra Josefa K., bančnega prokurista, v njegovi sobi aretirata dva paznika, ki mu o obtožbi ne povesta ničesar in mu pustita, da gre v službo. Postopek se nadaljuje, ne da bi mu ga kdaj pojasnili, v podstrešjih predmestne stavbe, kjer zaseda sodišče, zasuto s spisi. K. se posvetuje z bolnim odvetnikom, s slikarjem, ki živi od sodnikov, in s trgovcem, ki ga je požrl lastni proces. Vsak korak ga pogrezne globlje v upravo, katere višjih stopenj ni videl nihče. Roman, objavljen po Kafkovi smrti, raziskuje krivdo, oblast in instanco, ki je ni mogoče nikoli doseči.

Več likov gre skozi nepričakovane preobrazbe, telesne ali simbolne, ki pretresejo njihovo istovetnost. Te spremembe jih prisilijo, da premislijo svoje mesto v svetu in odnose z drugimi. Vsaka zgodba osvetli drugo plat spremembe, med zmedenostjo in razodetjem. Pripoved se opira na čudno in domišljijsko, da bi vprašala o človeški naravi. Avtor ponuja niz različic na temo preobrazbe in njenih posledic.

Pitt in Fox, moža nasprotnih narav, se znajdeta povezana z nizom dogodkov, ki ju prisilijo k skupnemu delu. Njuni razliki v zapletenih položajih ustvarjata tako napetost kot vzajemno dopolnjevanje. Ko njuna pot napreduje, sta njuna nagiba in vrednoti postavljena na preizkušnjo. Njun odnos se razvija med tekmovalnostjo in vzajemnim razumevanjem. Avtor razvija zgodbo, osredotočeno na medčloveške odnose in na odločitve, sprejete pred stisko.

Na skrivnostni resavi, obliti s spremenljivim ozračjem resja, se križajo usode okoli zakopanih skrivnosti in molčečih strasti. Liki se gibljejo v okviru, ki je hkrati ljubezenski in vznemirljiv, kjer vsako razodetje spremeni krhko ravnovesje odnosov. Neizrečene napetosti in zadržana čustva naposled izbruhnejo. Roman raziskuje vezi med ljubeznijo, spominom in krajem. Avtorica ustvari zavzemajoče ozračje, v katerem narava zrcali notranje napetosti.

Obubožani mladi Raphaël de Valentin, odločen umreti, stopi k starinarju, ki mu odstopi oslovo kožo, prekrito z znamenji. Talisman izpolni vsako željo svojega lastnika, a se ob vsaki skrči, in z njim tudi življenje tistega, ki ga ima. Čez noč bogat, začne Raphaël šteti svoje želje, kakor se štejejo dnevi. Roman raziskuje poželenje, trošenje samega sebe in razmerje med hoteti in zmoči v Parizu julijske monarhije. Balzac tako začne Človeško komedijo s filozofsko povestjo, oprto na družbeno opazovanje.

Montana, samostojna mlada ženska, se skuša uveljaviti v surovem okolju, kjer pravila narekujeta moč in sloves. Pred težkimi odločitvami in zapletenimi odnosi si prizadeva iti po svoji poti, ne da bi se odrekla svojim vrednotam. Srečanje z moškim kalne preteklosti ji zamaje ravnovesje. Med napetostmi, izzivi in čustvi se uči potrjevati svojo istovetnost. Avtorica ponuja silovito pripoved, ki spaja ljubezen, preživetje in uveljavitev sebe.

Avrelijan, izobražen mladenič iz antike, živi v svetu, zaznamovanem s spopadi med izročilom in novimi verovanji. Skozi srečanja in izkušnje se sprašuje o smislu življenja, o morali in o resnici. Njegova pot ga privede do soočenja z različnimi pogledi na svet. Pripoved spaja filozofski razmislek z zgodovinskim pripovedovanjem. Avtor ponuja globoko delo o iskanju modrosti in razvoju zamisli.